Bela

bela kot sol
tvoj poljub odpre mi staro rano
ki ni mi dovolila da bi ljubil
bela kot sol
sprala z nje boš strah
da vse lepo na koncu bi izgubil
bela kot sneg
stopi se na zemlji ki je spala
le enkrat zacveti najlepša roža
stopi se da njej boš vodo dala
bela kot roža
ki na mojem grobu bo dišala
ko bo tujec zlate črke bral
čisto tiho mu bo šepetala
on ni mrtev on je ljubil
bela kot sol
bela kot sneg
bela kot